Slovenec vdrl v usmerjevalnik in prek YouTuba dobil skoraj milijon evrov

Ko je tehnološki navdušenec Tomaž Zaman, sicer po izobrazbi strojni tehnik, konec leta 2023 na YouTube naložil video skoraj iz obveze – “dva dni pred božičem sem si rekel, da moram še nekaj objaviti, za dobro mero” –, ni slutil, da bo prav ta posnetek prelomnica za njegov novi projekt.

Video, v katerem je razložil svoje frustracije z domačimi usmerjevalniki (routerji) za internet in zametke lastnega razvoja ter pojasnil, kako je vdrl v programsko opremo usmerjevalnika, ki ga je dobil od ponudnika interneta, je postal viralen: “V enem tednu mi je število naročnikov z 800 skočilo na 20 tisoč. Danes jih je čez 63 tisoč, video pa ima več kot dva milijona ogledov.”

Ta viralnost ni bila naključje, ampak rezultat njegovega navdušenja nad tehnologijo, znanja in tudi razočaranj. Ko mu je tehnik enega od slovenskih operaterjev nonšalantno dejal, da lahko njihovo napravo preklopi v premostitveni način, če mu gre na živce, je Zaman prvič občutil, da ga moti nekaj bistvenega: “Imam napravo v omrežju, ki ne služi ničemur. To me je spravljalo ob živce.”

Kot nekdo, ki “o teh stvareh ve več kot večina tehnikov”, je potreboval nekaj boljšega. Ko je kupil enega najboljših usmerjevalnikov na trgu, ki je deloval dobro, a je bil “v grdi pločevinasti škatli”, je ideja dozorela: izdelati odprtokodni usmerjevalnik, ki je vrhunski in lep.

“Pri videzu gre za subjektivno zadevo, dejstvo pa je, da so usmerjevalniki narejeni iz poceni plastike, ki jo skrivamo, kjerkoli se le da. Ko se zavemo, da shranjevanje v predalih poslabša signal, jih vzamemo ven in nas motijo ​​utripajoče lučke, ki jih sploh ne razumemo,” je opisal svoje nezadovoljstvo nad videzom večine trenutnih podobnih naprav. Zato se je lotil razvoja usmerjevalnika.

Iz hobija do projekta

Vendar pojdimo od začetka. Desetletje pred razvojem usmerjevalnika je Zaman leta 2013 z danskim poslovnim partnerjem ustanovil Codeable. Gre za platformo, kjer lahko najdete programerje za izdelavo spletne strani ali blogov na podlagi WordPressa. Leta 2022, ko je imelo podjetje 23 zaposlenih in 35 tisoč strank, je svoj delež v podjetju prodal in se nato lotil projekta, ki ga omenja z mešanico ponosa in grenkobe – najbolj popolne tipkovnice na svetu.

V projekt je vložil 50 tisoč evrov in ceno za tipkovnico Mono nastavil pri 900 evrih. Naredil je 50 kosov “skoraj tri kilograme težke tipkovnice iz aluminija”, vendar se projekt ni izšel. Prodal jih je namreč le deset. “Proizvodnja enega kosa je stala 400 evrov. Ljudje so rekli: zakaj bi kupil to, če lahko za 15 evrov vzamem Logitech in jo čez dve leti vržem stran.”

A tipkovnica je bila dobra šola. “Videl sem vse napake, ki sem jih moral videti. Zdaj jih ne ponavljam pri usmerjevalniku.”

Nekdanji inženir pri Googlu vložil pol milijona

Ko se je znašel v obdobju, ki ga je sam opisal kot iskanje smisla v poslovnem svetu, je začel snemati YouTube videe. Sprva v slovenščini, nato v angleščini. Dolgo brez večjega uspeha. A decembra 2023 je bil trenutek pravi: “iskrenost, tehnična vsebina in osebna zgodba.” In skupaj z viralnostjo videa je prišel tudi nepričakovani denar.

“Ljudje so mi dobesedno pisali: bi lahko vložil?” se smeje. Prvi krog je prinesel 300 tisoč evrov, od 12 vlagateljev. V drugem krogu zbiranju sredstev se je Zaman osredotočil predvsem na lokalne vlagatelje tveganega kapitala z Balkana, vendar ni bil uspešen.

Pozneje je dobil še pol milijona evrov od nekdanjega inženirja pri Googlu. Skupaj je tako za usmerjevalnik zbral 800 tisoč evrov. Celoten znesek so namenili za razvoj naprave in financiranje prvih tisoč enot.

Odločil se je za shemo SAFE (ang. Simple agreement for future equity oziroma preprost sporazum o prihodnjem lastniškem kapitalu) svetovno priznanega ameriškega pospeševalnika Y Combinator, ki omogoča hitro in preprosto formalizacijo naložbe brez dolgotrajnih pravnih postopkov.

“Podpisano je bilo praktično na eni strani, s predlogo iz Y Combinatorja, in teden dni pozneje je bil denar na računu,” pojasnjuje Zaman.

Od ideje do prototipa

Razvoj usmerjevalnika z delovnim imenom Gateway vodi prek podjetja Mono Technologies, registrirano v Delawaru. Registracija podjetja v ZDA je bil eden od pogojev ameriških vlagateljev iz Silicijeve doline. Zaman ima ob sebi dva ključna sodelavca: elektroinženirja Aljaža Titorića, ki je tudi solastnik podjetja, in programerja Matjaža Muhiča.

Proizvodnja poteka v Sloveniji – tiskanega vezja ne razvijajo na Kitajskem, ampak v Šentjerneju, pri L-TEK-u, po besedah Zamana enih najboljših evropskih izdelovalcev elektronike. Ohišje izdelujejo na Madžarskem, prav tako so v Evropi proizvedeni vijaki in nogice.

Ker gre za visoko zmogljiv usmerjevalnik, vreden 600 dolarjev, je razvoj dolg in drag. “Komponente čakamo tudi štiri do pet mesecev. Strojna oprema ni program in če kaj narobe vgradimo, hrošč ostane za vedno.

Zadnji prototip je imel tri napake, ki jih bodo popravili pred proizvodnjo, a Zaman poudarja: “Ne bomo delali dodatne testne serije. Naročili bomo tisoč kosov in zaupali lastnemu dizajnu. Tvegamo, ker moramo.”

Najprej model za tehnološke navdušence

Razvojni komplet bo v prosojnem ohišju in bo imel (pre)več funkcij, ki bodo namenjene tehnološkim navdušencem. Omogočale bodo priklop senzorjev, gospodinjskih aparatov, osciloskopov, multimetrov in drugih dodatnih naprav.

Programska oprema bo do določene mere odprtokodna, saj si Zaman želi, da bi zaradi tega dobil tudi koristne povratne informacije, kar pri običajnih usmerjevalnikih ni mogoče.

“Želimo zgraditi skupnost, ki bo prispevala na različne načine – od zagotavljanja povratnih informacij o novih različicah (ali novih napravah na splošno) do testiranja uporabnikov, oblikovanja ali celo pisanja kode za operacijski sistem,” je njegova želja.

Prodaja, finančni izzivi in velika stava

Skupaj so zbrali 950 prednaročil. Vsaka enota je bila rezervirana s stotimi dolarji avansa. Zaman se zaveda tveganj: “Če jih bo polovica odpovedala, bomo morali stvari resno revidirati. Če jih bo odpovedalo le 10 odstotkov, je vse super.”

Njegov cilj je ambiciozen: januarja 2026 želi začeti množično proizvodnjo in prodajo, do konca leta pa prodati vsaj tisoč enot mesečno. A trenutni denar zadostuje le do januarja. Če bi se kaj zalomilo, bi bil prisiljen iskati dodatne vlagatelje – kar pa ni tako enostavno. “Ko jim omeniš strojno opremo, se začnejo tresti. Strojna oprema je draga, tvegana in nerodna.”

Kljub temu vztraja, da bo podjetje profitabilno že leta 2026. A hkrati realistično dodaja: “Po izkušnjah iz Codeabla vem: kar v poslovnem načrtu načrtuješ za tretje leto, se zgodi šele v devetem.”

Zakaj usmerjevalnik? Zakaj zdaj?

Čeprav ima Zaman kar veliko tehnoloških izkušenj, mimogrede, še kot študent je postavil uradno spletno stran za biotehniško fakulteto in pozneje še za fakulteto za farmacijo, se je moral za razvoj usmerjevalnika ogromno naučiti. “Omrežja so mi bila jasna, elektronika pa ne. Zdaj sem se naučil toliko, da mi je to več vredno kot denar.”

Pri trenutnih usmerjevalnikih ga je zmotilo vse: od dizajna do zanesljivosti. Pri razvoju cilja na najvišjo kakovost: aluminijasta ohišja, zmogljiv procesor, 10-gigabitne hitrosti prenosa podatkov. Njegova filozofija je jasna: “Ne grem se dirke do cenovnega dna. To vedno pomeni poraz.”

Gateway bo tako prišel v treh izpeljankah:

1. Razvojni komplet – zmogljiva odprta platforma za entuziaste

2. Ustanoviteljska izdaja – premium aluminijasta verzija, vizija končnega izdelka

3. Vstopna izdaja – cenovno dostopnejša, v kovinskem ohišju, brez nekaterih funkcij, ki jih večina uporabnikov ne potrebuje

Lekcija tipkovnice: poraz je postal največje gorivo

Morda je največja vrednost Zamanove zgodbe to, da ne skriva napak in o njih govori. V videih na svojem YouTube kanalu pojasnjuje svoje zmotne odločitve, postopke pridobivanja dovoljenj in se trudi biti transparenten. “Ljudje cenijo, da povem vse – tudi ko gre narobe. Zato me podpirajo.”

Tipkovnica ga je stala nekaj samozavesti, a mu je dala jasen pogled: “Nikoli več ne bom skrival celotnega projekta do konca, ker se je izkazalo, da ga mnogi potem sploh ne opazijo.”

“Takrat sem bil pameten, skrivnosten, delal sem v tišini, pa se je vse razletelo. Zdaj od prvih korakov vse objavljam. YouTube mi daje povratne informacije, marketing in investitorje.” A tudi tipkovnice, ki jih še ima doma, so dobile svoj smisel. Vsem, ki so vložili v razvoj usmerjevalnika, jih je poslal kot poslovno darilo.

Človek, ki najraje dela ponoči

Zaman najraje dela ponoči, ko ima mir. “Delam od doma, kamera je na polici, ista soba je laboratorij, studio in hkrati pisarna. Ko snemam video, mi samo priprava in pospravljanje seta vzame štiri ure.”
Kljub temu uživa. “Takšen sem – vedno sem moral nekaj početi. Ne zaradi denarja, ampak ker me žene radovednost.”

Iz šale na YouTubu se je rodil resen posel. Iz propadle tipkovnice dragocena lekcija. Iz frustracije nad ponudniki usmerjevalnikov pa vizija izdelati najboljši usmerjevalnik na svetu.

Njegov pristop je preprost: “Če imam jaz ta problem, ga ima še kdo. In če ga lahko rešim zase, ga lahko rešim še za koga drugega.”